PROSO – ZAKAJ JE LETO 2023 MEDNARODNO LETO PROSA?
LETO 2023 – MEDNARODNO LETO PROSA
Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je marca 2021 na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa.
ZAKAJ PROSO?
Na sedežu FAO v Rimu je v začetku decembra leta 2022 potekal otvoritveni dogodek Mednarodnega leta prosa 2023. Ključno sporočilo dogodka je bilo, da je proso odporno žito, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelave hrane – k zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo.
Proso je bilo med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno in so ga uporabljali kot osnovno živilo milijoni ljudi v Aziji in podsaharski Afriki. Na svetovni ravni sta prav Afrika (s 55 odstotki) in Azija (z 41 odstotki), največji pridelovalki prosa. Evropa pridela 3 odstotke globalne proizvodnje, Severna Amerika pa le 1 odstotek.
Proso je ena od alternativnih poljščin
Proso je odporno žito, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi, prav tako pa je ena od alternativnih poljščin za spremembo setvene sestave v smeri prilagajanja na zahtevnejše rastne pogoje.
Proso je starodavno žito
Proso spada med starodavna žita, ki so imela pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti in so del tradicije številnih domorodskih kultur. Tako tudi danes prispevajo k opolnomočenju malih pridelovalcev, odpravi lakote, prilagajanju podnebnim spremembam, promociji biotske raznovrstnosti in spremembi kmetijsko-živilskih sistemov.
Proso je poljščina, ki kljubuje ekstremnim razmeram
V letih, ko se soočamo s sušo in visokimi temperaturami, v ospredje spet prihajajo poljščine, ki lahko preživijo v ekstremnih razmerah. Ena izmed najboljših je proso, saj ni občutljivo za vrsto tal, odporno je proti suši in visoki temperaturi in ima kratko rastno dobo – le okoli 100 dni. Poleg tega lahko nadomesti tudi posevke, ki spomladi propadejo zaradi pozebe. Zaradi tega je proso spet ena od alternativnih poljščin za spremembo setvene sestave v smeri prilagajanja na zahtevnejše rastne pogoje.
V Sloveniji je bila prosena kaša tradicionalno na mizi že od srednjega veka dalje
V Sloveniji je bila prosena kaša vsakdanja jed vsaj pet stoletij od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Gorenjsko naj bi imenovali kar Kašarija, prebivalce pa Kašarje. Od nekoč pogostih jedi iz prosa, ki so jih obogatili z dodatki doma pridelane zelenjave ali mesa, je še danes v kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. V zadnjem stoletju so proso na poljih in na krožnikih zamenjala druga žita (pšenica, ječmen in koruza), močno pa se je uveljavil tudi krompir.
Proso postaja vse bolj priljubljena zdrava alternativa
V zadnjih letih se vedno bolj zavedamo zdravega načina prehranjevanja in naravi prijazne pridelave poljščin. S tem doživlja proso renesanso. Njegovo vračanje na njive in krožnike je pomemben prispevek k ohranjanju etnološkega izročila, sočasno pa nudi tudi možnost za pestrejšo ponudbo tradicionalnih živil lokalnega izvora in s tem večjo samooskrbo z doma pridelanimi živili.
Pridelava prosa v Sloveniji
Leta 2021 je bilo s prosom posejanih 418 hektarjev njiv, iz katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa. V primerjavi z letom 2020 je bilo posejanih 62 hektarjev, pridelanega pa 25 ton več prosa.
KAKŠNO MESTO IMA PROSO NA NAŠI EKO KMETIJI?
Pomembno. Sejemo ga izmenično, odvisno od kolobarja, enkrat kot glavno kulturo, drugič kot strniščno. Letos mu posvečamo mesto glavne kulture. Posejali ga bomo dober hektar, sredi meseca maja, poželi nekje v avgustu. Sejemo avtohtono sorto sonček. Iz prosa izdelujemo moko in kašo.
O pomenu prosa v prehrani izvajam tudi številne delavnice po šolah, kjer se pogovarjamo o njegovi hranilni vrednosti, raznolikih možnostih priprave jedilnikov, pa tudi o njegovi uporabnosti za zdravje.
Zakaj je proso tako odlično živilo?
- Proso pomaga tudi pri razstrupljanju in odvajanju odvečne vode iz telesa. Proso s svojimi antioksidanti preprečuje nastanek prostih radikalov. Tako dolgoročno uživanje prosene kaše zmanjšuje tveganje za raka, hkrati pa čisti ledvice in jetra.
- Prosena kaša s pomočjo magnezija zmanjšuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Magnezij sicer povečuje delovanje insulina.
- Prosena kaša je bogata z magnezijem, ki pomaga zniževati krvni tlak.
- Proso je naraven antibiotik. Vsaj en tedenski obrok, v katerem bo tudi proso, preprečuje razvoj gnilobnih bakterij, čisti črevesjein razstruplja telo.
- Zaradi visoke vsebnosti vlaknin je prosena kaša odlična za vse, ki imajo probleme z zaprtostjo. Proso pomaga izboljšati prebavo.
- vitamini B kompleksa so odlični pri laseh, koži in nohtih. Predvsem se prosena kaša obnese proti izpadanju las. S proseno kašo postanejo lasje močnejši in gostejši.
- Poleg mineralov fosforja, ki ga potrebujemo za zobe, da bi bili čvrsti in urejeni, ter kalcija, magnezija in železa vsebuje zrnje prosa tudi kremen. Kremen pri tem deluje bolj na čutila, spodbuja budnost, zaznavanje.
- Proso ne vsebuje glutena in je odlično za dobro prebavo in zdravo črevesno floro. Ker proso ne vsebuje glutena, je postalo priljubljeno živilo za ljudi intolerantne na gluten. Ne le v obliki prosene kaše, temveč tudi v obliki moke.
Dobro se obnese tudi v kozmetiki:
- Kaša in moka sta koristni za nego kože obraza in dekolteja. Prosena maska, obogatena z limoninim sokomali z medom, odlično nadomesti drage kreme, povrne koži sijaj, napetost in normalizira kislost kože.
KAKO Z NJIM V KUHINJI?
- Proso najprej prelijemo s toplo vodo, dobro premešamo in odcedimo to vodo
- proso zvečer namočimo
- kuhamo deset minut. Nato odstranimo z ognja in ga postavimo nekam na toplo dobro pokritega
- Če želimo nelepljivo in zrnato proso, potrebujemo tri in pol skodelice vode za eno skodelico prosa
- Kuhamo lahko toliko časa, da žito – proso zavre, nato ga odstavimo z ognja in ga pustimo pokritega na toplem
Enostavno, ali ne?